.b. napisal:huda na kvadrat napisal:.b. napisal:
imam izkušnje s takšno naravo ljudi - v familiji imam zlobe osebke- sestra od ljubosumja in njene lastne nesreče, bi me najraje "utopila v žlici vode", pa nimam jaz z njeno nesrečo prav nič - samo pač tako je nesrečna, da se ji zdi, da če bom jaz še boolj, bo ona zato kaj manj... in udriha na polno- skupaj s starši- enkrat samkrat se ji nisem maščevala- ja postaviš mejo to ja - smo to ni maščevanje...
ona npr. uživa,d a meni povzroči škodo, dodatne stroške, veš kaj jaz naredim - če vem npr, da kaj rabi in slišim za popust - jo pokličem in ji povem... s tem jo najbolj "potunkam " v njeni vesti -
tako dejanje mene nič ne stane - v smilsu s tem,d a bi jo kaj bližje k sebi pustila - preko meje - ampak vem,d a da sem iskreno naredila ima pa korist ona - in jaz sem tista, ki se nisem spustila na njeno raven - ker kakor hitro začneš tako - postaneš enak kot ta oseba...
in veš kaj se zgodi... še bolj je jezna in nesrečna sama zase - ker dejansko je samo ona tista slaba s slabimi dejanji... če ji poveš, da zloba in hudobija nikamor ne pripelje in namensko škodovanje nekomu, da naj raje začne s pozitivnimi dejanji, ki ji bodo dale pozitivno samopodobo - o pa ni zmožna, ker je v njej toliko jeze in hudbije- in jeza in hudobija razžirata samo tistega, ki ju nosi skozi življenje najbolj... zato pa so ljudje tako nesrečni potem... človek misli,d a se bo z maščevanjem ozdravil, ampak se ne bo - s tem si samo svojo vest in neg. samopodobo še bolj obremeni... z dobrimi deli in iskrenostjo, se lahko rešiš in dokažeš, da si boljši, drugačen...
Tole bo mislim da zadnji komentar, da avtorici ne zasmetiva teme, čeprav ni nekega odziva nanjo.
Najprej, ne obstaja samo dobro in zlo v ljudeh. ( No, kakšen menih Dalalajma je svetla izjema najbrž, potem se pa neha).
Vsi v sebi nosimo obe strani, katera stran je močnejša je odvisno seveda od vsakega posameznika in okolja v katerem je odraščal in trenutnih okoliščin...
Prijaznost je močno orožje, orodje manipulacije. Marsikdo se tega ne zaveda. Ti mislim, da se vsaj nekako zavedaš da mučiš svojo sestro s svojo " sladkobnostjo" in se napajaš ob njenih občutkih krivde. Češ, poglej mene, kako sem dobra, ti pa zlobna.
Iskreno?? Res?? Zato se pa vajina igra ne konča, najboljše zdravilo za obe bi bilo ignoriranje.
Sama se nisem ravno maščevala, če bi se, bi udarila tam, kjer ga najbolj boli in bi to imelo vidne, dolgoročne in trajne posledice na njegovo nadaljne življenje. Nisem pa želela, da gre lahkotno naprej, kot da se ni nič zgodilo, hotela sem mu zadati bolečino, trplenje in poduk, da se tako igračkanje z ženskami lahko kdaj grdo konča... Da se lahko tudi metuljčku ožgejo krilca, medtem ko nemoteno in nič hudega sluteč, uživa in pije med, letajoč iz cveta na cvet.
Zdaj je preverjeno bolj previden, mogoče je onesrečil kakšno žensko manj, saj je sam rekel, da sem mu grdo stopila na prste...
Moja vest z njim ni obremenjena, ( nimam slabe vesti), lahko pa da jo ima za trohico on, čeprav "glumcu" za oskarja ne gre verjeti nič. Celo več, potem se čutila neko olajšanje, fino je bilo biti na poziciji moči, v obrnjeni vlogi, vlogi mačke, ki se igra z miško. Malo za pokušino, da je izkusil še drugo stran.
In mimogrede, tvoja sestra te ne sovraži kar tako, že kaj ni bilo tako, kot mora biti. Ti si mogoče pozabila, ona ni.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 17 Jul 2016 19:26